Opredelitev splošne volilne pravice

Glede oblike organizacije obstajata dva glavna trenda politiko države: demokracija in diktatura. Ta dva pojma imata široko in raznoliko terminologijo, odvisno od posamezne države. Vendar sta to dve temeljni možnosti.

Demokracija je sistem, v katerem državljani volijo svoje predstavnike. In splošna volilna pravica je glavni mehanizem udeležba državljan. Sestavljen je iz prav voliti na volitvah. Trenutno v demokratičnih državah splošna volilna pravica obstaja na standardiziran način in se uporablja v celoti prebivalstva starejši od 18 let. To je splošno pravilo, čeprav obstajajo različice pri vsakem narodu. Na primer, polnoletnost in volilna pravica se uveljavljata od 15. leta starosti v Iranu in od 21. leta starosti v Slonokoščeni obali. Obstaja tudi nekaj zakonskih omejitev, ko gre za glasovanje večine starost: ni kazenske evidence, ni tujec ali nima zdravstvenih težav duševno. Obstaja torej a pravilo (Vsi polnoletni državljani države se lahko z glasovanjem odločijo, kdo bodo njihovi predstavniki) in nekatere izjeme in omejitve, ki jih vsaka država določi v svojih volilnih zakonih.

V Starem režimu (pred francosko revolucijo leta 1789) splošne volilne pravice ni bilo, udeležba državljanov pa je bila omejena na pripadnike plemstva. V osemnajstem stoletju je vrsta filozofov spodbujala nov trend mislil (razsvetljenje). Predlagali so temeljite socialne reforme in menili, da bi morala biti demokracija sprejet sistem v civiliziranih državah. Te ideje so po malem vsadili v Evropo, ZDA in se širile po vsem svetu. Sprva prvi demokratični sistemi niso sprejeli popolne splošne volilne pravice, saj jih je bilo veliko omejitve: ženske niso mogle glasovati ali v nekaterih državah tiste, ki so pripadale nekaterim narodnosti.

Te omejitve so bile postopoma popravljene in ženskam je bila postopoma priznana volilna pravica. V večini primerov je šlo počasi in v sporu. Boj sufražetk je dobro znan, a premikanje ženskega spola, ki se je v mnogih narodih razširil konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja. Te ženske so dokazovale pravice žensk in ena izmed njih je bila volilna pravica. Njun boj je imel svoje sadove in ženski glas se je razširil na večino narodov. Ne bi mogli govoriti o nečem univerzalnem, če bi dejansko sodeloval le del prebivalstva.

V političnem jeziku se za povzetek pomena splošne volilne pravice uporablja ideja: ena oseba, en glas. To pomeni, da ob opustitvi nekaterih omejitev in izjem, kot so že omenjene, v celoti državljanstvo polnoletne osebe ima pravico do udeležbe na volitvah ne glede na spol, raso ali socialni status.