Koncept v definiciji ABC

Beseda vedeti v našem jeziku ga pogosto uporabljamo za označevanje modrost, znanje, ki ga ima nekdo pri nekem predmetu, temi ali znanosti.

Znanje in modrost, ki jih ima človek o neki temi ali temi

“Njegovo znanje nima meja.”

Ko nekdo nekaj ve, torej se je naučil znanja, bo lahko sprejel pravilne in koristne odločitve, ki bi bile brez tega znanja praktično nemogoče.

Človeška sposobnost z veliko vrednostjo

Nedvomno je znanje notranja značilnost človeške rase, ki se je lotila z različnih vidikov fizične in družbene znanosti.

Zagotavljanje znanja ima v naši družbi zelo pomembno vrednost, kajti ravno oni bodo lahko odprli vrata v boljšo prihodnost; znanje, kot smo rekli, nas popelje iz nevednosti, hkrati pa nam da sposobnost, da probleme rešimo na zadovoljiv način.

Oseba lahko doseže znanje, torej znanje o nečem, s svojimi izkušnjami, torej s stikom s tistim, kar je znano izobraževanje prejeto, torej z učenjem pridobi, da mu nekdo daje praktično in teoretično znanje o predmetu ali resničnosti.

Treba je opozoriti, da živa bitja pridobivajo znanje in znanje o našem okolju s svojimi sposobnostmi, kot so: vegetativno, občutljivo in racionalno.

Medtem v ljudeh racionalna sposobnost proizvaja znanje s koncepti, tako da je jezik sposoben preživetja in tudi zavest o tem, kaj je res.

Omeniti velja, da je to znanje s pomočjo konceptov sposobno za razumevanje le moških.

Zdaj nam izkušnje človeku tudi dajo znanje in znanje, čeprav je to precej subjektivno znanje tistega, ki izkušnjo nudi.

V vsakem primeru bo veljalo za tistega, ki ga živi.

Glavna razlika pri znanju po konceptih, ki smo jih omenili zgoraj, je, da Koncepti, ki so nepomembni, torej neodvisni od izkušenj, so informacije same po sebi očitno.

Viri znanja

Znanje se bo vedno razvijalo v kontekstu, na primer pri kulturi določene družbe in lahko prihaja iz različnih virov: intuicija (znanje, ki pride do nas takoj ob stiku s predmetom), izkušnje (znanje izhaja iz izkušenj, skozi katere gre), tradicijo (znanje se prenaša iz generacije v generacijo), oblasti (ko znanje izhaja iz referenčnega vira v zadevi politiko, moralno, znanstveni) in znanosti (niz racionalnih, resničnih in možnih znanj, ki se pridobijo na metodičen način).

Znanje je stalna in lastna dejavnost posameznikov, zato ves čas absorbiramo in obdelujemo informacije, ki jih pridobimo iz okolice.

Priznanje znanja bo vključevalo različne zapletene kognitivne procese, kot so: zaznavanje, občutek, konceptualizacija, jezik, komunikacija, dedukcija, asociacija, med drugim.

Epistemologija je disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem znanja

Za epistemologijaTo je preučevanje znanja, saj je veja filozofijo ki samo poskrbi za to.

Ta znanost je ločitev od filozofije, zato je bila tema znanja že od tisočletij prisotna in je zasedala človeka in filozofijo.

Ravno klasični in najbolj priljubljeni filozofi so bili še posebej pozorni na razlago in analizirati kako poteka proces spoznavanja moških.

Znanje za Platona in Aristotela

Torej sta se dve filozofiji, kot sta Platon in Aristotel, lotili tega vprašanja iz svojih prepričanj.

Platon je govoril o idealnem svetu, ki ga predstavljajo ideje in ki domneva resnično in resnično, medtem ko Drugi svet, razumen, je prikaz te resničnosti, ki nikakor ne domneva, da je verodostojno nasprotno.

Aristotel pa ločuje bistvo, snovi in ​​nesreče ter predlaga bolj realistično vizijo znanja.

Sčasoma so drugi filozofi napredovali v razmišljanjih, kot je Immanuel Kant, ki bo govoril o stopnjah v aparatu spoznavanja človeka.

Nasprotujoči si koncept je nevednost, kar pomeni pomanjkanje znanja o vprašanju, predmetu ali znanosti.

Druge uporabe

In tudi beseda know se v našem jeziku pogosto uporablja za sklicevanje na različna vprašanja oz situacije, kot so: imeti novice ali gotovosti, biti specializiran za neko temo, imeti a spretnost, kot sinonim odpovedi, imeti zvitost, okus, ki ga nekaj kaže, kadar je ena stvar podobna drugi, nas na nekaj spomni.

Teme v Sabre