Opredelitev epistemologije juga (in severa)

De Sousa Santosova kritika tradicionalnih epistemologij, imenovanih Epistemologies of the North, se osredotoča na dejstvo, da Te sistematično temeljijo na tem, kar on imenuje "prepadna črta", ki ločuje družbe: metropole od kolonije. Ker je nevidna črta, omogoča, da te epistemologije predstavljajo lažne univerzalizme, ki temeljijo na izkušnjah metropole in kažejo na razmnoževanje in utemeljitev normativnega dualizma med metropolo in kolonijo. Metropola postane edini vir veljavnega znanja, medtem ko tisto, kar je na drugi strani črte, postane kraljestvo nevednosti.

Razlika med epistemologijo severa in juga

Meja, ki je potegnjena med družbami, je "preprosta", ker znanje, ki ostane na drugi strani ga aktivno proizvaja kot neobstoječe znanje, ki ostaja na strani »mi«. the

Epistemologija s severa. Tako Epistemologija severa proizvaja odsotnosti. V tem smislu je treba pojasniti, da delitev na sever in jug ne ustreza strogim geografskim merilom. De Sousa Santos se bo skliceval na globalni sever, ki je izvajal procese osvajanja ozemlja globalni jug pa lahko tako na severu kot na geografskem jugu sobivata "sever" in "jug" epistemološki.

Pojem "jug", ko govorimo o epistemologiji juga, je povezan z idejo odpora znotraj epistemologije, proti vsiljevanju univerzalistične, objektivistične epistemologije, ki je potrjena kot edino veljavno sredstvo za dostop do resnice cilj; vendar je bilo to hkrati zgodovinsko oblikovano v konkretnih kontekstih, namreč v evropski modernosti.

Epistemološka univerzalnost kot "epistemicid"

Večja je zavezanost znanja, ki ga hegemonska različica izključuje "Znanstveno znanje" z odporom proti istim prepadnim izključitvam - ki jih povzroča the kapitalizem, kolonializem in patriarhat — tem večje bo njegovo zanikanje. Z drugimi besedami, črta brezna predstavlja »epistemicid«: uničenje znanja, ki prevladuje na drugi strani črte, ko je enkrat potegnjena.

Rezultat epistemicida skozi kolonialno zgodovino je bil, da kolonizirane družbe niso bile sposobne predstavljajo svet kot svoj in pod svojimi pogoji (in ga zato preoblikujejo v skladu s svojimi interesi). To pomeni, da prepadna črta povzroči ontološki učinek, saj se odloča med obstojem ali neobstojem svetov. V korenini epistemološke razlike je ontološka razlika.

V zahodni modernosti je ontološka razlika povzročila ločitev med človeštvom in različnimi podelementi.humanistike. Tako je ideja racionalnosti, pripisana izključno določeni vrsti subjektivnosti (beli človek, odrasel, Evropejec, lastnik, govorca večjih jezikov), ne deluje le kot meja med načini spoznavanja, temveč omogoča tudi hierarhizacijo različnih načinov ustvarjanje resnice in, ko je ta hierarhija vzpostavljena, vsiljevanje ene resnice drugi, potrditev sveta, ki zanika Drugi svetovi.

Epistemologija in zgodovina

Za De Sousa Santosa je epistemologija severa odločilno prispevala k preoblikovanju znanstvenega znanja razvili na globalnem severu na hegemonski način predstavljanja sveta kot svojega in ga preoblikovati v skladu s svojimi potrebami in aspiracije. Tako je znanstveno znanje v kombinaciji z vrhunsko gospodarsko in vojaško močjo globalnemu severu zagotovilo imperialno prevlado nad svetom v moderni dobi do danes.

Za razliko od epistemološkega kanona avtorja zanima vključitev etičnih, političnih, ekonomskih in družbenih problemov v epistemološki refleksiji. To so bili problemi, ki bi jih morali za evrocentrično tradicijo nujno izpustiti iz tega razmišljanja.

Sociologija odsotnosti in sociologija izrednih razmer

Po avtorjevem mnenju torej socialne pravičnosti ne more biti brez »globalne kognitivne pravičnosti«. Zato je prvi korak za dekolonizacijo znanja identificiranje "brezdne črte", tako epistemološko kot politično. To je cilj tistega, kar imenuje "sociologije odsotnosti ", ki mora najprej identificirati to prepadno črto in nato odpraviti " prepadne izključitve ", tako da izhajajoč iz »sociologije izrednih razmer«, ki v ospredje postavlja znanje, ki ga skriva epistemologija Sever. Oboje je orodje za Gradnja epistemologije juga, ki je sposobna ponovno označiti znanje ljudstev, zanikano skozi zgodovino, torej dekolonizirati znanje.

Pregledana bibliografija

DE SOUSA SANTOS, B. (2018) "Uvod v epistemologijo juga" v Epistemologije juga. Coimbra, CLACSO.

Teme iz epistemologije juga (in severa)